GZS – Podjetniško trgovska zbornica (PTZ) je že 11. leto zapored organizirala konferenco za mikro, mala in srednja podjetja. Več kot 150 udeležencev je razpravljalo o davčnih, finančnih in psihodinamičnih vidikih podjetniških nasledstev. Na konferenci je priznanje Pomladni veter, namenjeno posamezniku oz. organizaciji v Sloveniji, ki je po mnenju članov Podjetniško trgovske zbornice največ prispeval k razvoju podjetniškega okolja v Sloveniji, prejela mag. Mojca Kunšek.
Mag. Brane Lotrič, predsednik UO PTZ, je uvodoma poudaril, da večina slovenskih družinskih podjetij izhaja iz devetdesetih let prejšnjega stoletja, v današnjem obdobju se ustanovitelji umikajo, posle pa prevzema mlajša generacija. »Odlično je, če so to nasledniki ustanoviteljev. Podjetje pa lahko postavi zunanjega vodjo, se proda, žal v prenekaterem primeru tudi ugasne. Podjetniki se premalo zavedamo, da je potrebno v dobrem podjetju začeti s predajanjem poslov in izbiro obetavnih sodelavcev čimprej. Podjetnik se mora začeti intenzivno umikati iz posla, ko je še vitalen in ima sposobnost obvladovanja dejavnosti,« je dejal. Faza prenosa je po njegovem mnenju vedno težka, izzive pa vidi tako v nejasni lastniški strukturi kot v težavah pri vodenju in ohranjanju kadrov, postavitvi poslovodstva, brez jasno določenih pravil. Kot največjo težavo je izpostavil prepozne odločitve lastnikov podjetij za prenos lastništva. »Danes začnimo razmišljati, kako bo s prenosom podjetja,« je pozval Lotrič in priporočil tudi zunanjo strokovno pomoč pri prenosu lastništva oziroma ohranitvi podjetja. Podjetniki in nasledniki imajo možnost uporabe brezplačnih orodij (za lažji proces prenosa lastništva), ki so bila razvita na EU ravni z državami partnericami v projektu Succession Ready, je še dodal. »Družinska podjetja so temelj nacionalnega gospodarstva in spomenik trdemu delu,« je spodbudno zaključil.
Gospodarski minister Matjaž Han je v svojem nagovoru poudaril vlogo in pomen MSP za razvoj podjetniškega okolja v Sloveniji in gospodarstva nasploh. »Mikro in mala podjetja ste gonilna sila slovenskega gospodarstva, saj zaposlujete preko 70 odstotkov delovne populacije,« je dejal Han. Kot temelje uspešnega družinskega podjetja je izpostavil pripadnost, zaupanje in vero v zgodbo, ki jo izpisuje podjetje. Dotaknil se je tudi izzivov podjetniških nasledstev. »Na ministrstvu se zavedamo izziva prenosa lastništva na naslednjo generacijo, zato poskušamo z ukrepi pomagati podjetjem pri prenosu. Skupaj z našo agencijo SPIRIT smo vzpostavili Nacionalno vstopno točko za pomoč podjetjem pri prenosu lastništva, nadaljevali bomo z ukrepom, ki se je že izkazal za uspešnega – gre za vavčer za prenos lastništva,« je zaključil Han. Izpostavil je vlogo države pri ustvarjanju pogojev za čim bolj uspešno delovanje podjetij ter prizadevanja vseh deležnikov za čim bolj učinkovit in pravočasen prenos izkušenj in znanj. Prepričan je, da bo podjetništvo imelo še naprej eno glavnih besed v Sloveniji.
»Družinska podjetja so najbolj ranljiva prav pri prehodu generacij. Prehod iz prve generacije v drugo preživi le tretjina družinskih podjetij, iz druge v tretjo pa zgolj sedmina,« je uvodoma dejala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal in dodala, da je v Sloveniji dobrih 80 % družinskih podjetij, med katerimi močno prevladujejo mala podjetja. Za uspešno nadaljevanje razvojno naravnanih družinskih podjetij iz generacije v generacijo je po njenem prepričanju pomembno tudi spodbudno poslovno okolje. »Nedvomno je v preteklosti financiranje prenosa lastništva spodbujal tudi vavčer Slovenskega podjetniškega sklada. Sredstva za vavčer bodo predvidoma na voljo v drugi polovici letošnjega leta. Glede na izjemen pomen družinskega nasledstva je poziv državi, da čim prej sprosti sredstva v ta namen, saj bodo nedvomno dobro oplemenitena,« je sklenila.
Vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Jerneja Jug Jerše je poudarila pomen Svežnja pomoči za MSP (SME Relief package) iz septembra 2023, ki mala in srednja podjetja podpira pri reševanju izzivov, s katerimi se soočajo. Predlagana zakonodaja se osredotoča na odpravo zamud pri plačilih v trgovinskih poslih, izboljšuje dostop MSP do financiranja ter uvaja poenostavljen davčni sistem države sedeža, je poudarila dr. Jug Jerše. »Evropska komisija bo podjetja, ki so hrbtenica evropskega gospodarstva, še naprej podpirala tudi pri zelenem prehodu, razvoju veščin ter digitalizaciji, saj želi vzpostaviti spodbudno okolje za razvoj njihove konkurenčnosti, odpornost in inovacijskih procesov,« je še dejala dr. Jug Jerše.
»Bistvo življenja je v tem, da čutite radost pri tem, kar delate,« je naglasil dr. Aleksander Zadel z Inštituta C.A.R. Suveren in samostojen človek se ne odpoveduje karieri na račun družine ali družini na račun zdravja ali zdravju na račun dela. Suveren in samostojen človek izbira in sprejema odgovorne odločitve, kje in kdaj bo kaj počel, živi s svojimi odločitvami ter sprejema odgovornost za posledice svojih dejanj, je bil jasen.
58 % družinskih podjetij še vedno vodi prva generacija in 37 % druga generacija. Le 9 % potomcev je zainteresiranih za prenos lastništva. 2/3 podjetij pri prenosu na naslednike propade, je pojasnila direktorica za strateški razvoj in internacionalizacijo na GZS Natalija Stošicki. S problemom nasledstev se sicer soočajo tudi v drugih državah članicah EU. Tak se želi na primer v Avstriji četrtina MSP v družinski lasti umakniti iz poslovanja; 70 % jih nima naslednika. Med izzivi prenosa družinskega podjetja na naslednje generacije družinskih članov je med drugim navedla pravočasno pravilno planiranje procesa nasledstva, pravilno in pravočasno identifikacijo in uvajanje naslednikov in zagotavljanje poslovanja. Izzivi pa so tudi pri prenosu na zunanjega lastnika, kot npr. vrednotenja ob prodaji deleža, sprememba korporativnega upravljana ter gre za prenos v celoti ali delno (manjšinski/večinski oz. kontrolni delež).
Sklad za družinska podjetja omogoča financiranje podjetij, ki bi zaradi neobstoja družinskega (sorodstvenega) naslednika ali njihove nepripravljenosti za prevzem lastništva in upravljanja ob umiku trenutnega lastnika (npr. zaradi upokojitve) popolnoma prenehala poslovati oz. bila prodana po delih ali pod prisilo. Omogoča pa tudi financiranje rasti/ekspanzije družinskih podjetij, je povedal Matej Zalar iz SID banke.
Matjaž Ribaš iz Slovenskega regionalnega razvojnega sklada je predstavil finančni instrument, namenjen mladim kmetom AGRO FI mladi. Med ugodnosti je navedel subvencionirano obrestno mero (določena glede za cilje projekta), portfeljsko garancijo (zavarovanje 20 % s strani vlagatelja, 80 % kritje države), kapitalsko znižanje (odpis zadnjih obrokov posojila v primeru preseganja zastavljenih ciljev), financiranje stroškov prevzema kmetije ter uporabo različnih shem državnih pomoči v sklopu ene posojilne pogodbe.
Domen Romih iz Odvetniške pisarne Jadek & Pensa je spregovoril o davčno-pravnih vidikih pri prenosu lastništva. Pri družinskih podjetjih je v ospredju tudi davek na dediščino. V Sloveniji je to področje relativno ugodno urejeno. Nove generacije si postavljajo tudi vprašanje, ali se bodo ukvarjale predvsem z upravljanjem premoženje ali pa bolj s samim delom, kot so se njihovi starši. Pomembno je tudi opredeliti, koliko je vredno delo in koliko kapitalska naložba. Vsa ta vprašanja terjajo pravočasne in tehtne premisleke. Ko prihaja nova generacija managerjev in če niso družinsko povezani, je potrebno rešiti njihov lastniški delež v podjetju oziroma drugo vrsto kapitalske udeležbe.
V pogovoru iz prakse sta svoje stališče glede izzivov v procesu prodaje in nakupa družinskega podjetja podala Tone Pekolj (Alfi PE) in David Čeplak (Unija Consulting). David Čeplak je izpostavil pomembnost priprave na prodajo, še zlasti psihološko oziroma sociološko. Če se podjetnik odloči za prodajo, so pomembni jasna odločitev in jasno razdelani družinski odnosi.
Drugi del pa je strokovni, katerega osnova je jasna prodajna strategija. Glede davčnega ščita Čeplak opozarja na podrobnosti v zakonodaji, ki terjajo natančne izračune. Tone Pekolj je pojasnil, da je treba za ustanovitev sklada vložiti veliko energije in časa v pridobivanje vlagateljev, minimalna doba je eno leto. Sklad Alfi PE išče predvsem podjetja, ki imajo posebno zgodbo, produkt, poslovni model, znanje – skratka, podjetja s potencialom. Investirajo v podjetja iz različnih dejavnosti, tako v Sloveniji kot tudi na Hrvaškem.
Tomo Senekovič, Borza Posla, je opozoril na pravočasno ureditev davčnih, finančnih in pravnih vidikov poslovanja. Podjetniku ob izstopu iz družinskega podjetja svetuje, da poskrbi za urejene računovodske izkaze in sklenjene pisne dogovore s ključnimi deležniki poslovanja, postane nepotreben člen v podjetju (profesionalizacija, sistematizacija), se znebi vseh odvisnosti (kupci, dobavitelji, zaposleni) in ostalih negotovosti pri poslovanju, se pozanima glede davčnih posledic izstopa (v Sloveniji možen tudi izstop brez davčnih posledic) ter uredi morebitne potrebne statusne spremembe.
Vsaka družina ima svoje vzorce in dinamiko pa tudi čustva, ki se lahko prenašajo poslovno okolje, saj so osebni odnosi prepleteni s poslovnimi interesi. Z razumevanjem teh vzorcev lahko prepoznamo možnosti za rast in preprečimo konflikte, meni Simona Lobnik Ambrožič iz podjetja EVRA.
Ida Praček, SPIRIT Slovenija, je spregovorila o storitvah nacionalne točke za prenos lastništva, ki zajemajo osveščanje o pomenu pravočasne priprave na prenos lastništva (predavanja), izmenjavo izkušenj med podjetniki (mreženja) ter svetovanje in spremljanje pred in med izvajanjem vavčerja. Aktivnosti so pri slednjem vezane na pripravo podjetja na prenos lastništva ali prevzem oz. nakup delujočega podjetja, na izvedbo prenosa lastništva ter na prevzemnike družinskih podjetij.
Po podatkih AJPES je v lanskem letu 166 podjetij s.p.-jev prešlo na podjetnika prevzemnika, od tega jih je bilo kar 38 iz predelovalnih dejavnosti, 27 iz trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil ter 23 iz gostinstva. AJPES po besedah Andreje Kelhar Horvat omogoča lažje upravljanje tveganj s uporabo njihovih baz. Tako svetuje, da se pri izboru poslovnih partnerjev spozna podjetje in odgovorne osebe (Poslovni register Slovenije), preveri poslovanje (javna objava letnih poročil, transakcijski računi, neporavnane obveznosti), se seznani z ocena tveganja (bonitetne informacije) ter spremlja spremembe (eObjave).
Na okrogli mizi so o podjetniškem nasledstvu in s tem povezanimi izzivi razpravljali Marko Lukić (Lumar IG), Trivo Krempl (AJM), Matjaž Šivic (SILVAAPIS) in Katarina Uršič (Kmetija Pustotnik). Iztočnica je bila unikatnost prenosa vsakega družinskega podjetja.
Marko Lukić je pojasnil, da je bilo v primeru družinskega podjetja Lumar IG vse atipično, pomembno pa je prepoznavanje posebnosti in priložnosti. Sam ni imel želje, da bi se zaposlil v podjetju, pridružil se je, ko je bil že izoblikovana osebnost s športno kariero. Leta 2010 je prevzel vodenje podjetja, 2012 da je oče prodal ameriškemu skladu, in potem je z odkupom spet prišlo v družinske roke. Meni, da je tudi to ena od dobrih možnih poti. Pomembno je bilo, da je našel svojo pot v podjetju in s svojimi idejami postopno navdušil sodelavce.
Trivo Krempl je povedal, da so pred 10 leti v družinskem krogu dogovorili glede prenosa uspešnega družinskega podjetja AJM in so si hčerke lastnika in njihovi možje razdelili vloge dogovorno. To drži že celo desetletje. Pomembno je, da družinski člani prepoznajo enega izmed njih kot vodjo in to v njegovem primeru v polnosti zgodilo. Podjetje so prevzeli v stanju, ko so imeli veliko priložnost za njegov razvoj in to je bila tudi motivacija za sodelovanje Zelo se zaveda odgovornosti do 200 zaposlenih, saj njihovo zaupanje poganja podjetje naprej.
Katarina Uršič je obudila spomin na čas, ko so kot otroci odraščali s podjetjem. Po zaključenem študiju so se vrnili domov. Velika zasluga za nasledstvo Kmetije Pustotnik gre staršem, ki sta otrokom dala možnost, da delajo (tudi napake!), se sami odločijo o zaposlitvi v družinskem podjetju. Prenos se ni zgodil na hitro, starša sta se postopno umikala in prišli so do točke, ko delata toliko in tisto, kar želita. Podjetje vidi kot priložnost za povečanje kakovosti življenja, ne pa da bi bilo vir slabih odnosov. Zato so pomembni spoštljivi, potrpežljivi in empatični medosebni odnosi.
Matjaž Šivic je solastnik podjetja SILVAAPIS skupaj s sestro. Starša sta bila na nek način primorana v podjetništvo oziroma ustanovitev lastnega podjetja, ker sta izgubila službi. S podjetjem sta »gor rasla« tudi otroka. Matjaža so že od otroštva zanimali vsi obiski tujcev, ki so se ob poslovnih stikih odvijali v njihovi hiši. Staršem je bilo pri prenosu podjetja pomembno, da otroka dobro sodelujeta in z medsebojnim razumevanjem vodita podjetje. Prenos se je zgodil ob njuni ugotovitvi, da so projekti otrok bolj uspešni od njunih dotedanjih projektov.
***
Priznanje Pomladni veter prejela Mojca Kunšek
Priznanje Pomladni veter prejme posameznik oz. organizacija v Sloveniji, ki je po mnenju članov Podjetniško trgovske zbornice največ prispeval k razvoju podjetniškega okolja v Sloveniji. Na 11. konferenci MSP je priznanje prejela mag. Mojca Kunšek, Futura planet, Mojca Kunšek, s.p.
Obrazložitev:
Mag. Mojca Kunšek je svojo poslovno pot gradila pretežno v gospodarstvu, v desetletnem obdobju vodenja javne agencije AJPES pa je močno vplivala na dvig njegove prepoznavnosti doma in po svetu. Zadnjih dvajset let se intenzivno ukvarja tudi z osveščanjem uporabnikov o izvajanju zakonskih zahtev ter uporabi podatkov, kadrovskem managiranju, upravljanju tveganj, trajnostnem delovanju ter odgovornem vstopanju v podjetništvo, o čemer priča vrsta strokovnih člankov v strokovnih medijih, predstavitev različnim stanovskim združenjem in predavanj študentom, bodočim podjetnikom ter gospodarstvu na konferencah doma in v tujini. Je prejemnica nagrade Artemida za trajni prispevek k ženskemu managementu in predsednica Sekcije podjetnic v okviru GZS-Podjetniško trgovske zbornice.
