Malo gospodarstvo za več kisika podjetniškemu ognju


Ljubljana, 15. aprila 2015 – Prek 100 gospodarstvenikov je na današnji 2. konferenci MSP za mala in srednja podjetja v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije - Podjetniško trgovske zbornice (GZS-PTZ) razpravljalo o lažjem dostopu do virov financiranja, davčnih blagajnah, pa tudi o učinkovitejšem izobraževanju podjetnikov. V okviru konference je potekalo tudi poslovno informativno B2B srečanje z avstrijskimi trgovskimi agenti na temo internacionalizacija poslovanja MSP. Podeljeno je bilo priznanje Pomladni veter.

Predsednik vlade dr. Miro Cerar, je izpostavil pomembno vlogo malih in srednjih podjetij (MSP), ki predstavljajo skoraj 99% celotnega slovenskega gospodarstva in ustvarjajo več kot 60% dodane vrednosti. Poudaril je, da nas sedanji pozitivni gospodarski trendi ne smejo uspavati, temveč je treba vložiti še več napora, da jih bomo tudi v prihodnje spodbujali in bomo iz njih črpali zagon in optimizem za nadaljnje okrevanje in razvoj. Dejal je, da bo vlada s trajnejšimi strukturnimi ukrepi še naprej spodbujala gospodarsko rast in zaposlenost, ob tem, da bodo ohranjali stabilne javne finance. Dotaknil se je uvedbe davčnih blagajn in izpostavil prekomerne davčne obremenitve dela v Sloveniji. Zato bodo v naslednjih tednih pripravili konkretne predloge za spremembe na področju dohodnine, davka od dohodka pravnih oseb, DDV in trošarin. Strinjal se je, da imajo slovenska mala in srednje velika podjetja podpovprečen dostop do virov financiranja. Zato tudi pripravljajo ukrepe, ki bodo to izboljšali. Vlada se po besedah premiera zaveda, da je tista, ki mora podjetnikom omogočiti, da lažje dihajo. Hkrati pa je treba več kisika dati tudi družbi kot celoti in preseči apatičnosti, črnogledost in pesimizem.

Aleš Cantarutti, državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, je spregovoril o konkretnih aktivnostih in ukrepih ministrstva, ki smo usmerjena v to, da bi poslovno okolje postalo čim bolj prijazno do malih in srednje velikih podjetij. Med drugim je izpostavil, da bo v okviru nove finančne perspektive do leta 2020 po ocenah izključno malim in srednje velikim podjetjem na voljo 526 mio evrov. Dodatno bo v okviru nove finančne perspektive na razpolago 276 mio evrov za inovativnost, raziskave in razvoj. Glede internacionalizacije je dejal, da so ravno mala in srednje velika podjetja tista, ki imajo še veliko priložnosti za krepitev izvoza. V okviru Akcijskega načrta Mednarodni izzivi 2015-2016 so želeli povezati vse institucije, ki delujejo na področju pomoči podjetjem pri spodbujanju internacionalizacije. Na Vrhu malega gospodarstva, ki ga GZS organizira 12. maja, bo MGRT predstavil 10 ključnih aktivnosti za podporo MSP, ki so jih oblikovali v lanskem letu in kaj načrtujejo v prihodnje.

Predsednik GZS, mag. Samo Hribar Milič, je opozoril, da izhaja pozitivna gospodarska rast predvsem iz uspešnega izvoznega gospodarstva, pa tudi uspešnega črpanja EU sredstev in drugih virov. Kritičen je bil do izvozne aktivnosti MSP, saj je njihov delež v izvozu bistveno manjši kot v slovenskem BDP. To predstavlja velik izziv in priložnost za nadaljnje ukrepe. Poenostavljen dostop do finančnih virov vidi kot izjemno pomemben pri nadaljnjem razvoju. Izpostavil pa je tudi pomen bolj prijaznega in transparentnega poslovnega okolja ter nižjih davkov in drugih obremenitev gospodarstva. Za Vlado vidi številne priložnosti, da izpeljejo ukrepe, ki bodo malemu gospodarstvu omogočili lažje dihanje. V Sloveniji je bilo vedno veliko podjetništva, pravi. Prav podjetniški duh je tisti, ki je Sloveniji večkrat omogočil preživetje in obstanek. Izrazil je prepričanje, da če bomo dali malemu gospodarstvu več kisika, bomo podjetniški potencial ponovno izkoristili za hitrejšo gospodarsko rast in socialno stabilnost.

Mag. Brane Lotrič, predsednik Upravnega odbora GZS-PTZ, je komentiral, da malo gospodarstvo predstavlja več kot polovico celotnega gospodarstva, zato bi za ta del pričakoval več podpore državnih organov in administracije. Mala in srednje velika podjetja v največji meri poslujejo na domačem trgu. Brez urejenega lokalnega okolja podjetništva ni pričakovati. Podjetniki potrebujejo vlado z vizijo. Rabijo urejen in konstanten javni sektor z bolj prožno administracijo, predvsem pa je treba zagotoviti osebno odgovornost uradnikov ter sledljivost izvajanja postopkov. Poslovni SOS je pohvalil kot primer uvajanja prakse, kjer vsak podjetnik lahko opozori na zapleten birokratski postopek ali absurden predpis. Zavzel se je tudi za to, da se vsak predpis, tako novi kot obstoječi, preveri z vidika vpliva na MSP. Mala podjetja imajo možnost postati gonilo gospodarstva, je rekel in dodal, da ne smemo pozabiti, da so tudi veliki sistemi nastali iz malih.

GZS-PTZ je na dogodku podelila tudi priznanje Pomladni veter za najbolj prodorne podjetniške dosežke v lanskem letu. Priznanje je prejela Jana Tolja iz Mestne občine Koper za premike na področju ladijskega turizma.

Mag. Marko Curavić, vodja enote za podjetništvo v Generalnem direktoratu Evropske komisije za notranji trg, industrijo, podjetništvo in MSP, je izpostavil, da so mala in srednja podjetja hrbtenica gospodarstva. Spregovoril je o Aktu za mala podjetja (SBA), katerega cilji so izboljšanje politične podpore za podjetništvo, vključitev načela »misli najprej na male« in »testa za MSP« v vse politične in administrativne ukrepe ter pospeševanje rasti MSP. Slovenija je glede napredka pri izvajanju Akta za mala podjetja nekje na povprečju Slovenije. Akcijski načrt za podjetništvo 2020 usmerja določene ukrepe v krepitev podjetništva na področju podjetniškega izobraževanja, ustvarjanja okolja, ki podjetnikom omogoča uspešnost in rast ter podjetnikov kot vzornikov in osredotočenosti na posebne skupine. Država mora odstranjevati ovire, ne oteževati poslovanja, je še dodal.

Ulla Hudina Kmetič, namestnica vodje Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, je opozorila na rigidnost slovenskega zakonodajnega okolja in številne administrativne ovire ter pozvala k izvajanju že obstoječih strategij in dejanski implementaciji tistih, ki jih še ni. Posebej je izpostavila pomen implementacije MSP testa. Poudarila je tudi pomen kombinacije različnih virov financiranja, posebej programa Cosme, strukturnih skladov in Obzorja 2020.

Direktor Advantage Austria Ljubljana, dr. Peter Hasslacher, in Aleš Kegelj sta prikazala delovanje Advantage Austria, ki nudi avstrijskim podjetjem in njihovim mednarodnim poslovnim partnerjem s pomočjo več kot 110 pisarn v več kot 70 državah sveta obsežno ponudbo storitev. Avstrija je s 5 mrd evrov največji tuji investitor v Sloveniji, blagovna menjava med država pa presega 4,5 mrd evrov.

Prof. dr. Miroslav Rebernik iz Inštituta za podjetništvo je predstavil rezultate globalnega podjetniškega monitorja (GEM) za Slovenijo v letu 2014. Slovenija je izrazito pod povprečjem glede zaznavanja poslovnih priložnosti, ki jih ljudje pričakujejo v svojem okolju (17%), pa tudi glede podjetniških namer v prihodnjih treh letih (12 %). Podjetniška aktivnost od leta 2011 je rasla, vendar po rangu stopicamo na mesto. Letos zaskrbljuje, da je začelo naraščati podjetništvo iz nuje, hkrati se zmanjšuje delež tistih, ki to delajo zaradi priložnosti. Slovenija je podjetniško »uspavana lepotica«. Katerikoli kazalnik pogledamo, imamo manj kot v drugih državah, je dejal Možnosti za izboljšave vidi v povečanju družbene sprejemljivosti podjetništva, dvigu podjetniškega potenciala, usposobitvi za podjetniško kariero, motivaciji ljudi za dejanski vstop v podjetništvo ter znižanju stopnje smrtnosti podjetij.

Dr. Aleksander Zadel iz Inštitut Car d.o.o. je spregovoril o tem, zakaj in kako zaustaviti beg možganov. Dejal je, da država (podjetja) ne potrebuje ljudi, da ji povedo, kaj in kako je treba storiti, temveč takšne, ki jo postavijo v položaj, ko mora narediti to, kar je prav.

V nadaljevanju so potekali vsebinski sklopi na temo poceni dostopa do denarja za rast, izobraževanja in veščin ter davčnih blagajn. Konferenca je gostila tudi poslovno informativno B2B srečanje z avstrijskimi trgovskimi agenti na temo internacionalizacija poslovanja MSP.

Dodatne informacije: mag. Tajda Pelicon, 01 5898 136

 

MSP 2015 zakljucki